Matija Meden: Potopis St. Maria di Leuca

Ostali smo pri odhodu iz Dubrovnika, po slabih treh tednih na jadrnici. Ko smo odložili Rebola na letališču v Cavtatu smo še en večer preživeli tukaj, saj je ravno to noč v največjem in najbolj poznanem disku (Revelin – tudi priporočamo, ampak samo na ogled. Mali pir 30kn!!!) potekal MTV hits party. Sicer nismo ravno neki digi digi muzika navdušenci, ampak vseeno ni bilo slabo. Večer se je končal na jadrnici, kjer smo do jutra »vedrili« z dvema Američankama.

Potem smo se končno odpravili nazaj proti Šimunom. Ker je bil praznik in ni delala nobena bencinska črpalka, mi pa brez nafte smo uspeli v totalni bonaci primotorirat le do Šipana. Mesto je mirno, lahko se zastonj vežeš v JZ delu uvale, na star trajektni pomol (vsaj tako izgleda). Zjutraj smo se športno udejstvovali, tako da smo si nabrali cel nahrbtnik pomaranč, mandarin in limon ;) Za zdravje se splača potrudit. Nato smo v dokaj močnem jugu odjadrali proti Mljetu, kjer smo se v Sobri ustavili na pumpi in natočili gorivo. Definitivno je bila cena previsoka (mislim da 15 lip več kot v DU).

Zvečer smo pristali na Korčuli, v mestu Korčula. Privez smo dobili gratis, vezani na bok ob zunanji rob olimpijskega morskega bazena (glej sliko). Korčula je prav tako lepa za pogledat, ima ogromno dobrih kafičev za obzidjem v starem mestnem jedru. Najboljšo baklavo v kombinaciji s sladoledom imajo v kava bar Kiwi, diskoteka pa stoji nasproti avtobusne postaje (Bili cvitak). Zanimiv je tudi cafe bar ZiZi, od avtobusne postaje proti bazenu. Vrtijo rock glasbo in imajo Tomislava, več pa rockerska duša itak ne potrebuje ;). To je tudi vse kar (zabave) lačen popotnik mora vedeti o mestu.

Naslednji dan nas je motor ponesel na Hvar. Še ena top destinacija, ki se ji še ni poznalo zaključevanje sezone. Mesto je bilo polno jadrnic, predvsem čarterskih. Mi seveda ponovno nismo rabili plačati priveza, saj smo se vezali s sidrom na obalo v severnem delu zaliva, poleg zadnje boje. Odličen nasvet kako prišparati vsaj 200kn J Ker smo tukaj že vsi bili vsaj enkrat, se nismo nevem kako turistično udejstvovali. Edino kar nam je uspelo je bil sprehod na trdnjavo, kjer je lep razgled na Paklene otoke in Vis. Gostilne so nam pa itak bile predrage. V nadaljevanju smo v čakanju vetra ponovno vozili na motor, ter si tu in tam pomagali na jadra vse do Drvenika malega. Otok ni nič posebnega, dela samo ena gostilna v Veli Rini. Imajo tudi wifi in čisti wc. Trgovina se odpre komaj ob desetih, tako da smo spet ugotovili da jutranje bujenje ni nič drugega kot matranje samega sebe, saj smo spet ostali brez hrane :D

Naslednja točka našega »pohoda« po Jadranu so bili slapovi reke Krke. To je najbolj poznan Hrvaški nacionalni park, kjer se reka Krka izliva v morje. Prijadrali smo vse do Skradina, se tam zasidrali in vezali na obalo (drugače je priporočljivo iti v marino, ampak v skladu s študentsko etiko smo mi ubrali zastonjsko verzijo). Od tukaj te turistična ladja, ki vozi vsako uro, odpelje do slapov. Imeli smo srečo, ker zjutraj (štartali smo ob 8:00) še ni bilo turistov in smo tako imeli cel park praktično za sebe. Slapovi so resnično fantastični, posebej v tem delu leta, ko je dosti vode. Vsekakor destinacija vredna ogleda!

Ostala sta nam samo še zadnja dva dni. Po čudežu smo po več kot tednu dočakali normalen veter. Jugo, 15-20 vozlov vse od Šibenika dalje. Vmes smo se ustavili še Vrgadi, kjer smo tradicionalno popili pivo. Ne spomnim se imena lokala, je pa zanimiv, ker ti postrežejo Karlovačko v zamrznjenem kriglu. Res kul! Po primerni hidraciji smo odšli prespat na Pašman.

Zadnji dan je bil predvsem motoriranje in čiščenje jadrnice, ter krpanje lukenj v mreži na ograji. Sproti smo pospravili še zadnje zaloge hrane, ki nam je ostala po predalih. V Šimune smo prispeli zvečer okoli osmih. Na hitro smo zložili stvari v avto, polili in od zunaj očistili barko in odpičili na trajekt.

Vse skupaj je izlet trajal 3 dni manj kot en mesec, minilo pa je kot 1 teden. Izredno radi bomo ponovili avanturo naslednje leto!

Uživajte zimo, lep pozdrav do naslednjič!