Ostali smo pri odhodu iz Dubrovnika, po slabih treh tednih
na jadrnici. Ko smo odložili Rebola na letališču v Cavtatu smo še en večer preživeli
tukaj, saj je ravno to noč v največjem in najbolj poznanem disku (Revelin –
tudi priporočamo, ampak samo na ogled. Mali pir 30kn!!!) potekal MTV hits
party. Sicer nismo ravno neki digi digi muzika navdušenci, ampak vseeno ni bilo
slabo. Večer se je končal na jadrnici, kjer smo do jutra »vedrili« z dvema
Američankama.
Potem smo se končno odpravili nazaj proti Šimunom. Ker je
bil praznik in ni delala nobena bencinska črpalka, mi pa brez nafte smo uspeli
v totalni bonaci primotorirat le do Šipana. Mesto je mirno, lahko se zastonj
vežeš v JZ delu uvale, na star trajektni pomol (vsaj tako izgleda). Zjutraj smo
se športno udejstvovali, tako da smo si nabrali cel nahrbtnik pomaranč,
mandarin in limon ;) Za zdravje se splača potrudit. Nato smo v dokaj močnem
jugu odjadrali proti Mljetu, kjer smo se v Sobri ustavili na pumpi in natočili
gorivo. Definitivno je bila cena previsoka (mislim da 15 lip več kot v DU).
Zvečer smo pristali na Korčuli, v mestu Korčula. Privez smo
dobili gratis, vezani na bok ob zunanji rob olimpijskega morskega bazena (glej
sliko). Korčula je prav tako lepa za pogledat, ima ogromno dobrih kafičev za
obzidjem v starem mestnem jedru. Najboljšo baklavo v kombinaciji s sladoledom
imajo v kava bar Kiwi, diskoteka pa stoji nasproti avtobusne postaje (Bili
cvitak). Zanimiv je tudi cafe bar ZiZi, od avtobusne postaje proti bazenu.
Vrtijo rock glasbo in imajo Tomislava, več pa rockerska duša itak ne potrebuje
;). To je tudi vse kar (zabave) lačen popotnik mora vedeti o mestu.
Naslednji dan nas je motor ponesel na Hvar. Še ena top
destinacija, ki se ji še ni poznalo zaključevanje sezone. Mesto je bilo polno
jadrnic, predvsem čarterskih. Mi seveda ponovno nismo rabili plačati priveza,
saj smo se vezali s sidrom na obalo v severnem delu zaliva, poleg zadnje boje. Odličen
nasvet kako prišparati vsaj 200kn J
Ker smo tukaj že vsi bili vsaj enkrat, se nismo nevem kako turistično
udejstvovali. Edino kar nam je uspelo je bil sprehod na trdnjavo, kjer je lep
razgled na Paklene otoke in Vis. Gostilne so nam pa itak bile predrage. V
nadaljevanju smo v čakanju vetra ponovno
vozili na motor, ter si tu in tam pomagali na jadra vse do Drvenika malega.
Otok ni nič posebnega, dela samo ena gostilna v Veli Rini. Imajo tudi wifi in
čisti wc. Trgovina se odpre komaj ob desetih, tako da smo spet ugotovili da
jutranje bujenje ni nič drugega kot matranje samega sebe, saj smo spet ostali
brez hrane :D
Naslednja točka našega »pohoda« po Jadranu so bili slapovi
reke Krke. To je najbolj poznan Hrvaški nacionalni park, kjer se reka Krka izliva
v morje. Prijadrali smo vse do Skradina, se tam zasidrali in vezali na obalo (drugače
je priporočljivo iti v marino, ampak v skladu s študentsko etiko smo mi ubrali
zastonjsko verzijo). Od tukaj te turistična ladja, ki vozi vsako uro, odpelje
do slapov. Imeli smo srečo, ker zjutraj (štartali smo ob 8:00) še ni bilo
turistov in smo tako imeli cel park praktično za sebe. Slapovi so resnično
fantastični, posebej v tem delu leta, ko je dosti vode. Vsekakor destinacija
vredna ogleda!
Ostala sta nam samo še zadnja dva dni. Po čudežu smo po več
kot tednu dočakali normalen veter. Jugo, 15-20 vozlov vse od Šibenika dalje. Vmes
smo se ustavili še Vrgadi, kjer smo tradicionalno popili pivo. Ne spomnim se
imena lokala, je pa zanimiv, ker ti postrežejo Karlovačko v zamrznjenem kriglu.
Res kul! Po primerni hidraciji smo odšli prespat na Pašman.
Zadnji dan je bil predvsem motoriranje in čiščenje jadrnice,
ter krpanje lukenj v mreži na ograji. Sproti smo pospravili še zadnje zaloge
hrane, ki nam je ostala po predalih. V Šimune smo prispeli zvečer okoli osmih.
Na hitro smo zložili stvari v avto, polili in od zunaj očistili barko in
odpičili na trajekt.
Vse skupaj je izlet trajal 3 dni manj kot en mesec, minilo
pa je kot 1 teden. Izredno radi bomo ponovili avanturo naslednje leto!
Uživajte zimo, lep pozdrav do naslednjič!
Ruta, prvi del |
Vezanje na bazen, Korčula |